Življenjska romantika
Boste našli cvet s petimi cvetnimi listi na lila veje - počakajte na srečo ... Vsi od otroštva verjamemo v ta znak in čudežno sposobnost lila za delo čudeže. O tem je Sergej Rahmaninov napisal svojo najbolj nežno in iskreno romanco "Lilac". Ustvarjal ga je skladatelj ni imel pojma, da bo ta cvet postal stalen spremljevalec njegovega življenja in ne samo ...
Nekoč po koncertu je Rachmaninov prejel velik šopek bele lila. Brez podpisov, brez razglednic, ničesar, kar bi govorilo o darovalcu, samo dišeče sveže cvetje. Od tistega časa, kjerkoli je govoril, v kateri koli državi, kjer je bil, mu je nekdo še vedno dal lila. Vedno je krasila njegove koncerte in hotelske sobe. Vsak rojstni dan mu je prinesel enako snežno belo cvetico.
Na premieri pesmi "Zvonovi", ki je potekala februarja 1914, je Rakhmaninov dobil dirigentsko konzolo, velikodušno okrašeno z belo lila in dirigentsko palico iz slonovine, na kateri je bila izrezljana ista lila. Tudi ko je 4 leta kasneje Rachmaninov za vedno zapustil Rusijo, se je v svojem predelu čudežno izkazalo, da je aromatična veja grozdja ...
Oboževalec Rachmaninova, ki mu je nenehno podarjal lila, je dolgo časa ostal skrivnostni tujec. Skladateljevi prijatelji so jo imenovali »Beli lila«. In le nekaj let kasneje mu je eden izmed njih razodel veliko skrivnost - se je izkazalo, da je bila Bela lila Thekla Yakovlevna Rousseau. Ta skromni učitelj iz province Kijev, ki se je zaljubil v njegovo glasbo, je svojo spoved utelesil v snežno belo dišečo cvet - čisti, nedolžni, pomladni simbol, opojni s sladko aromo. Skladatelj ji je pisal in med njimi se je razvilo duhovno prijateljstvo.
In tako je, nehote, bela lila postala nekakšen angel varuh Rachmaninoff, ki ga je ves čas spremljal vse življenje: od mladosti, ko je do zadnjega dne prvič začutil njen vonj v vasi Ivanovka. Nekaj let po skladateljevi smrti je pianist Van Cliburn posadil belo jorgovanko na grobu, ki mu ga je v Moskvi predstavil sovjetski študent. In naj Rachmaninov ostane daleč onkraj oceana, v New Yorku, toda živi in dišeči grm ruske lila ga je za vedno povezal z domačo stranjo. Danes ime tega cvetja še vedno zveni dosledno poleg imena skladatelja - in to ne le pri izvedbi znane romance: že več let se v Kazanu odvija festival »Beli ljubiček«, posvečen skladatelju.
Pustite Komentar