Glasba "Notre Dame de Paris": vsebina, video, zanimiva dejstva, zgodovina

Glasba "Notre Dame de Paris"

Kaj za vas pomeni glasba "Notre Dame de Paris"? To najbolj priljubljeno delo je malo ljudi pustilo ravnodušne, ima izjemno fascinantno moč. Kakšna je njegova skrivnost? Morda celo stvar v spektakularni produkciji, izredni zgodbi o ljubezni in izdaji, ki jo pripoveduje iznajdljiv Hugo? Ali pa gre za neverjetno glasbo, v kateri se prepletata francoski šanson in ciganski motivi? Zamislite si, ker to delo vsebuje 50 pesmi, posvečenih najsvetlejšemu in močnejšemu občutku - ljubezni, in skoraj vse so postale pravi zadetki.

Povzetek glasbe "Notre Dame de Paris" in veliko zanimivih dejstev o tem delu na naši strani.

Povzetek

V središču te žalostne zgodbe je mlada lepotica Esmeralda, ki jo je vzgajal ciganski kralj Klopen, ki je zamenjal očeta in mater. Njihov tabor poskuša nezakonito priti v Pariz, da bi našel zatočišče v katedrali, vendar vojaki opazijo nepovabljene goste in jih takoj odpeljejo. Čeden Phoebus da Shatoper, ki je kapitan kraljevskih strelcev, opozarja na mlado Esmeraldo. Zadivljen z lepoto dekleta, popolnoma pozabi na svojo nevesto Fleur-de-Lys, s katero se ukvarja.

Kapitan ni edini, ki je posvečal pozornost mlademu plesalcu. Quasimodo ima tudi nenehne občutke do nje, ki še posebej pridejo na zabavo, da se še enkrat občudujejo njeni ljubljeni. Njegov očim in strogi mentor Frollo prepovedujeta celo razmišljati o tem dekletu in gledati njo, vendar to počne zaradi močne ljubosumja. Izkaže se, da je arhiđakon prav tako zaljubljen v Esmeraldo, le da nima pravice do tega.

Frolo zori premišljen načrt - ugrabiti cigansko žensko in jo zakleniti v stolp, in poskuša ukrasti dekle s Quasimodom v temi noči, toda ciganska ženska pravočasno prihrani Phoebusa. Z izkoriščanjem trenutka kapitan takoj vabi lepoto na zmenek.

Nepričakovana priča ugrabitvi, kakor tudi pogumno dejanje kapitana, je pesnik Gringoire, ki ga želi ciganski kralj Kloper obesiti zaradi kršenja pravil taborišča, ker je obiskal Čudežno deželo, in to je strogo prepovedano. Ampak Esmeralda rešuje Gringoire in se mora zdaj poročiti z njim. Tukaj je le cigan, ki je že zaljubljen v drugega, v svojega rešitelja, - Phoebe de Shatopera.

Arhiđakon pozorno spremlja Esmeraldu in kapitana, ko sta se odpravila na zmenek, in, zaslepljena z ljubosumjem, napadata nasprotnika. Kot rezultat, Frollo poškoduje Phoebe z nožem. To je samo za plačilo za ta zločin že ima Esmeralda, ker je ona tista, ki je obtožena, da je poskušala ubiti kapitana. Na sojenju si Romanec prizadeva dokazati, da je nedolžna, vendar Esmeralda ni poslušana in obsojena na smrt.

Medtem ko je dekle v zaporu in čaka na kazen, jo obišče Frollo. Arhiđakon namerava rešiti čudovito žensko, v zameno za njeno predanost in ljubezen, vendar ga zavrne. Ko je to slišal, je Frollo napadel Esmeraldo, vendar sta se Klopen in Quasimodo pravočasno rešila. Celo taborišče je prišlo, da bi pomagalo ujetniku, in prišlo je do bitke med Romi in kraljevimi vojaki. Kot rezultat tega spopada Klopen umre, Esmeralda pa je ponovno aretirana, Frollo pa jo preda krvniku. V obupu je to delil s Quasimodom, pri čemer je priznal, da je vse to naredil zaradi lepotne zavrnitve in v jezi vrgel izdajalčevega Frolla iz stolpa, in pojdi na kraj usmrtitve, tako da je zadnjič sprejel že mrtvo Esmeraldo.

Fotografija:

Zanimiva dejstva

• "Notre Dame de Paris" velja za prvo in najpomembnejše delo Huga. In njegov založnik je takoj postavil težke pogoje - rokopis naj bi bil dokončan točno po štirih mesecih in pol, in je bil zasnovan v duhu Walterja Scotta. Za primerjavo je Hugo delal na svojem naslednjem delu The The Miserables, ki je bil napisan po prvem romanu sedemnajst let.
• Sam avtor romana je verjel, da je njegovo delo popolno za zaplet neke opere, poleg tega pa je tudi sam napisal libreto.
• Po objavi romana so se Hugoovi sodobniki spet začeli zanimati za srednjeveško arhitekturo.
• Zaradi neverjetnega uspeha šele v prvem letu nastopa je bil mjuzikl uvrščen v Guinnessovo knjigo rekordov kot najbolje prodajani disk.
• Ko je skladatelj ustvaril glasbo, je sestavil del Quasimoda, ki se je predstavil v tej vlogi, kasneje pa se je odločil, da ga preda neznancu. Pierre Garanu (Garou).
• To je prvi francoski glasbeni oder, ki je na svetovni ravni naredil tak preboj, zlasti v Ameriki, navajen na priljubljenost samo njihovih del. Toda v njegovi državi ta žanr nikoli ni imel veliko uspeha pri javnosti. Tudi najbolj priljubljena dela Andrewa Lloyda Webberja so bila zaznana zelo hladna.
• V Franciji je bila pričakovana premiera predstave leta 1998, v šestih mesecih pa so bile vse karte kupljene.
• Maja 1999 je glasba prejela prestižno nagrado World Music Awards za najbolje prodajani francoski album. Leto kasneje je predstava dobila drugo tako nagrado.
• Glasba je navdihnila ilustratorja Benjamina Lacombea, da je ustvaril celo vrsto njegovih živih slik, ki so bile posvečene glavnim likom. Kmalu so bile te ilustracije vključene v knjigo Notre Dame de Paris.
• Takšna svetla zapleta je privabila ne le znane skladatelje, temveč tudi režiserje, zahvaljujoč katerih je več kot ducat zaslonskih različic romana. Prvi je nastal leta 1905 in je bil tihi kratki film. Med pomembnejšimi različicami filma je treba omeniti leta 1982, ki ga je režiral Michael Tachner. Leta 1996 je bil izdan animirani film "Grbavica Notre Dame", zaplet pa je bil že nekoliko spremenjen.

• Za kasting, ki je potekal za rusko različico glasbe, je prispelo rekordno število prijaviteljev - okoli tisoč in pol, od katerih jih je bilo le 45 vključenih v skupino.
• Za pripravo ruske različice je bilo porabljenih približno 4,5 milijona dolarjev, 15 milijonov pa je bilo zbranih v celotnem času predstave v moskovskem gledališču.
• Do leta 2016 je skupno število gledalcev, ki so gledali koncert po vsem svetu, znašalo več kot 15 milijonov ljudi.
• Treba je omeniti, da je avtor slavnega "Notre Dame" napisal tudi mjuzikl na precej nenavadni ruski temi. To delo, ki ga je poimenoval "decembristi", se je ukvarjal z razvojem libreta pesnik Ilja Resnik.
• Trenutno je v naši državi na voljo turneja s skrajšano različico glasbila Alexander Marakulin. Akterji skupine so celo postali obdolženci v kazenskem primeru kršitve avtorskih pravic.
• V Nižnem Novgorodu je bila uprizorjena uprizoritev predstave s skoraj enakimi dekoracijami.
• V francoski glasbeni produkciji in brez napak. Ugotovljeno je bilo, da je na steni zapisana anarhija, čeprav je bila prvotno predvidena drugačna beseda - ananke, kar pomeni rock. Že v novi različici Mogadora je ta beseda popravljena na pravilno.

Priljubljene številke:

Belle (poslušaj)

Dechire (poslušaj)

Vivre (poslušaj)

Le temps des cathédrales (poslušaj)

Zgodovina ustvarjanja

Presenetljivo je, da je ta glasba postala priljubljena še pred premiero, ker je bil izdan disk z nekaj singli (16 pesmi). Predstavljene kompozicije so ustvarile neverjeten hrup in hitro začele osvojiti srca javnosti. Premiera, ki je potekala 16. septembra 1998 v Parizu v Kongresni palači, je bila izjemen uspeh. Vloga glavnega junaka v izvedbi Noaha (v zapisu) in nato Helene Segara, vloga Quasimodoja Pierre Garanu (Garou), Phoebe - Patrick Fiori, Gringoire - Bruno Peltier, Frollo - Dariel Lavoie. Režiser je bil Francoz Gilles Mayo, ki je bil takrat znan javnosti za svoje produkcije. Na splošno se je predstava izkazala za nekoliko nenavadno, saj se je razlikovala od uveljavljene glasbene glasbe Andrewa Lloyda Webberja in Claude-Michel Schonberg: minimalističnega scenskega oblikovanja, sodobne baletne koreografije, nenavadne oblike.

Pesmi iz glasbe so takoj začele voditi različne grafikone, najbolj priljubljena med njimi pa je postala pravi svetovni hit. Po njegovem uspehu v Franciji se je glasba odpravila na svoj zmagoslavni pohod v druge države sveta.

Leta 2000 je skladatelj ustvaril drugo različico glasbe, ta različica pa je bila že predstavljena v gledališču Mogador. Ta različica je bila uporabljena za rusko, špansko, italijansko, korejsko in druge različice.

Ruska premiera je bila uspešno izvedena 21. maja 2002 v moskovskem gledališču operete. Produkcijo je začel Wayne Fawks, ki je bil povabljen iz Združenega kraljestva. Ko so prvič začeli z delom, je Julius Kim, ki je bil odgovoren za prevajanje libreta, priznal, da je to zelo težko narediti. Poleg tega niso bili v tako trden proces vključeni ne le profesionalni pesniki. Zato je bila avtorica prevoda pesmi "Belle" Susanna Tsiryuk, prav tako pa ima tudi besedila pesmi "Da živi", "Poje mi, Esmeralda". Toda prevod singla "Moja ljubezen" je sploh naredila šolarka Daria Golubotskaya. Treba je omeniti, da je bila v naši državi tudi predstava odvržena po evropskem modelu: približno mesec pred premiero je pesem "Belle" izšla na radijski postaji v izvedbi Vyacheslav Petkun (Quasimodo), ki je takoj postala priljubljena. Elementi zahodnega sloga so prisotni tudi v koreografiji.

Leta 2011 je bila sprejeta odločitev, da se organizira mednarodna skupina, v katero so bili vključeni umetniki iz različnih držav, ki so opravili svetovno turnejo. Vsakič je bila navdušena publika in glasen aplavz. Do sedaj se je ta glasba uspešno izvajala na različnih odrih sveta. V svojem življenju je bila predstavljena v 15 različnih državah in prevedena v sedem jezikov.

"Notre Dame de Paris" Šteje se, da je eden izmed najbolj priljubljenih in priznanih mjuziklov v javnosti. Pravzaprav to sploh ni presenetljivo. On zajema dobesedno od prve sekunde do zavese, ne pusti občinstva. Težko si je predstavljati še eno tako najbolj priljubljeno in prepoznavno delo. Še težje je reči, katera pesem, ki so jo napisali najbolj priljubljeni in največji pesmi frankofonije, je najlepša, ker so vsi lepi! Kaj torej pomeni za vas glasba "Notre Dame de Paris"? To je ljubezen, spomini na nežna občutja, žalost, tisk, sočutje in neskončno občudovanje za hipnotično glasbo.