Opera "Maria Stuart": vsebina, video, zanimiva dejstva, zgodovina

Opera G. Donizetti "Maria Stewart"

Tragična usoda škotske kraljice Marije Stewart je več kot enkrat postala predmet umetniških del - od slikarstva do filma. Prav zanimivo in hvaležno zavedanje za ustvarjalca je soočenje dveh monarhov, dveh religij in svetovnih nazorov, glave namesto krone ... Gaetano Donizetti, ki je začel delati na operi "Mary Stuart", si ni mogel niti predstavljati, da bo doživela resnično dramatično usodo.

Povzetek opere Donizetti "Maria Stewart"in veliko zanimivih dejstev o tem delu preberite na naši strani.

Povzetek "Mary Stuart"

Westminsterska palača v Londonu in Fotheringey Castle, Northamptonshire, 1587

Kraljica Elizabeta, francoski Dauphin, je preko svojega veleposlanika poslala predlog za poroko. Eden od pogojev za sklenitev zakonske zveze je izpustitev škotske kraljice Mary Stuart, njene sestrične Elizabete, ki je bila več let pridržana zaradi političnih zarot. Mnogi dvorjani, vključno s Talbotom, želijo Marijino svobodo.

Elizabeth je grofu Lesterju zaupala, naj prenese svojo pozitivno odločitev o poroki s francoskim dedičem. Kraljica je razočarana nad Robertovim pomanjkanjem odziva na te novice - ali ima resnično še eno?

Talbot, ki se je vrnil iz Fotheringaya, kjer je Maria zaprta, pripelje portret Lesterju. To darilo je vzbudilo stare občutke in Lester namerava zahtevati izpustitev zapornika. Vpisana Elizabeth razume, da njeni sumi niso neutemeljeni. Prosi, da pokaže pismo Mariji. Lester jo prepriča, da gre v lov blizu Fotheringa.

Marija se spominja svoje mladosti, ko sliši zvoke kraljevega lova. Leicester prihaja k njej in prosi, da je ponižna in podložna med njihovim prihodnjim srečanjem z Elizabeth. Maria res kleči pred njo. Toda Elizabeth vidi nasprotnika ne samo v boju za prestol, ampak tudi zaradi ljubezni. Marijo krivi za razuzdanost in smrt svojega moža. Lesterovi poskusi, da bi pomirili kraljice, so zaman - Maria eksplodira in Elizabeto imenuje Boleynova nečista hči. Elizabeth ji obljublja samo eno stvar - sekiro.

Cecil vztraja pri smrtni kazni za Mary, Elizabeth okleva, vendar s prihodom Leicestra podpiše stavek in mu pove, da je prisoten pri usmrtitvi. Lester razume, da je obema ženskama prinesel nesrečo. Cecil napove Mariji svojo usodo. Talbot, ki je ostal sam s kraljico, priznava, da ima dostojanstvo katoliškega duhovnika. Mary priznava.

Ljudje se zbirajo na kraju usmrtitve in pravijo, da bo to povzročilo težave v Angliji. Marija vstopa in moli z vsemi. Cecil napoveduje, da je prišla ura. Kraljica prosi Lestra, naj jo spremlja, izjavlja, da je nedolžna in se dvigne na oder ...

Fotografija

Zanimiva dejstva

• "Mary Stuart" je bila edina skladba Giuseppeja Bardarija, ki je opravil pravno kariero v Neaplju.
• Grad Fothering, kjer poteka opera in v kateri je bila leta 1587 usmrčena Maria Stewart, je bil uničen po naročilu svojega vnuka kralja Karla I. V grozni usodi je bil tudi Charles usmrčen zaradi angleške revolucije.
• Ne samo Buondelmonte je vzel glasbo Mary Stuart, ampak tudi obratno. Donizetti je v duetu Marije in Lestera ponovno napisal enega od dvojic neuspešne opere.
• Sprva je bila del Marije Stuart napisana za sopran (v tem glasu je Giuseppina Renzi pela, do katere je prišlo Donizetti ga je ustvaril). Toda začenši z Maria Malibran, je začela mezzosopranska pevka.
• Edini preživeli rokopis opere so našli v Stockholmu v osemdesetih letih.
• Joyce di Donato, ena izmed najboljših izvajalcev našega časa Marije Stuart, je priznala, da je Maria Stuart najtežja vloga v svojem repertoarju, v katerem je težka vokalna komponenta povezana z visoko stopnjo čustev.

Vrhunske operne arije in dueti:

"Oh nube che lieve per l'aria t'aggiri" - Marijina arija (poslušaj)

"Deh! Tu Di Un'umile Preghiera Il Suono" - Marijina arija in zbor (poslušaj)

Zgodovina ustvarjanja in produkcije

Ko sem videl Schillerjevo igro v Milanu, Donizetti Felice Romani je takoj pisala libretistu svojih "Anne Bolein" in "Love Drink". Skladatelj je razumel, da bi lahko druga močna angleška zgodba presegla njegov prejšnji uspeh. Toda Romani niso želeli slave ali pa se preprosto niso zaneli s temo - ni se odzval na ponudbo. Koautor Donizetti je izbral Giuseppeja Bardarija. Bil je nasprotnik romskega - slavnega dramatika, ki je napisal več kot 60 oper za velike skladatelje svojega časa in ki je bil v svoji delavnici najboljši. Bardari je bil star 17 let, na Univerzi v Neaplju je študiral pravo, pisal poezijo in pogosto obiskoval socialne salone. Težko je reči, kaj je povzročilo izbiro skladatelja, lahko pa nadzoruje pisanje libreta, prilagajanje in celo ustvarjanje celih prizorov. Bardari se je zanašal na prevod igre Schiller, ki je naredila Andreo Maffei. Moral je odstraniti vse politične in verske kontekste, zmanjšati število likov in dodati intrigo, da bi dodal izmišljeno romanco med Marijo in Lesterjem - po Schillerjevih besedah, Maria ponuja grafu dogovor, ki ne temelji na romantičnih impulzih.

Toda osrednji konflikt igre - srečanje dveh kraljic - je v istem mestu v libretu. V resnici pa ta razburljiv prizor ni bil - samo korespondenca, ki je bila njena osnova. Ta scena se je izkazala v tako močni operi, da je privedla do resničnega konflikta med dvema pevkama. Na vajah v neapeljskem gledališču San Carlo je Anna del Serre izdala tako resnične občutke, obrnila se je proti Giuseppini Ronzi z besedami "nečista hči Boleyn, obscena kurba, ki diskreditira prestol", da ta ni mogla stati in padla s pestmi na svojega partnerja. Po ženskem dvoboju je bila Anna nezavestna in vaja se je končala zgodaj.

Toda tudi brez tega incidenta, še pred premiero, je bila usodna odrska opera žalostna. Po uspešni generalni vaji je kralj Neaplja Ferdinand II nenadoma prepovedal predstavo. Donizetti je poskušal ponovno napisati opero z libretistom Pietrom Salatinom, postal je znan kot Buondelmonte in je bil celo šestkrat prikazan v Neaplju. Toda sam skladatelj je menil, da so te spremembe samo izkrivile njegovo opero.

Milan-Scala je pokazala zanimanje za izvirno "Mary Stuart", vendar je poskus, da bi jo izdal, kronan z uspehom šele od drugega časa - leta 1835. Premiera je bila predvidena za 28. december, slavna pevka Maria Malibran pa je igrala v naslovni vlogi. Donizetti je točko popravil za njo, napisal novo uverturo. Cenzurirana opera je tudi zamudila. Toda zaradi bolezni Malibrana je bila predstava prestavljena na 30. december. Donizetti je zvečer poklical njegovo bolečino - od začetka do konca. Oba solista sta bila razočarana. Maria ni upoštevala urejanja cenzure, ki je zahtevala ublažitev nekaterih ostrih izrazov, in pela besedilo v njegovem prvotnem pomenu. Javnost je bila nesrečna, prav tako kot cenzorji, ki so po naslednjih petih uspešnejših predstavah zaprli predstavo kot prva. Maria Malibran naj bi opero prenesla v London, vendar je nenadoma umrla zaradi poškodb zaradi padca s konja. V naslednjih 30 letih so v gledališčih v Italiji, Španiji in na Portugalskem nastajale kratke operne predstave, in sicer v poljubni obliki.

Zanimanje za opero je zbledelo vse do sredine 20. stoletja, ko se je Mary Stuart spet začela pojavljati na plakatih. Najprej v domovini, nato pa po vsem svetu. Ameriška premiera je potekala leta 1971 v operi San Francisco z naslovom Joan Sutherland. Naslednje leto so vsi tri kraljice "Donizetti:" slišali v operi v New Yorku.Anne boleyn"Marija Stuart" in "Roberto Devereux", trije najpomembnejši deli v operah so trijumfalno izvedli Beverly Sills, v Rusiji pa je "Maria Stuart" prvič uprizorjena v Moskovski novi operni dvorani leta 1993.

"Maria Stewart" na videu

Opero lahko vidimo v izvedbi scenskih mojstrov različnih generacij:

• Realizacija gledališča Donizetti v Bergamu, režiser T. Mancini, v glavnih delih: C. Remigio (Maria), S. Ganassi (Elizabeth), J. Callaia (Leicester), 2001
• Realizacija gledališča "La Scala" v režiji P.L. Pice, v glavnih delih - M.Davia, A.C. Antonacci, F. Meli, 2008
• Uprizoritev Metropolitanske opere, režiser D. Mac Vikare, v javnih delih - D. di Donato, E. van der Heaver, M. Polentsani, 2013.

Kakšen je bil prvotni rezultat?Mary Stuart"Ne vemo - gledališča najpogosteje uporabljajo njegovo kritično izdajo, ki jo je ustvarila Ricordijeva založba. Vendar je dejstvo, da imamo priložnost uživati ​​melodičnost Belcantovega mojstrovine in neverjetno sceno dveh kraljic, tudi po stoletjih pozabe opere, je dragoceno.